Laboratorij za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) in Inštitut za solarno-zemeljsko fiziko (ISZF) РАН sta poročala, da bo prva geomagnetna nevihta v letu 2026 srednje močna in bo Zemljo dosegla v noči na 3. januar.

Laboratorij za solarno astronomijo je poročal, da naj bi Zemljo 12. novembra dosegel najmočnejši udar oblaka solarne plazme v trenutnem solarnem ciklu. Do tega bo prišlo zaradi več sončnih izbruhov.

Laboratorij za solarno astronomijo IKI in ISZF je poročal, da so Zemljo, zaradi izbruhov na Soncu, dosegle močne magnetne nevihte planetarnega obsega. Ocenili so, da se proti Zemlji približuje magnetna supernevihta katastrofalnega razreda. 7. novembra naj bi Ruse doletela ena najmočnejših magnetnih neviht v zadnjih letih. Model gibanja plazme je po podatkih laboratorija zelo podoben tistemu, ki je predhodil magnetni nevihti najvišje stopnje G5, ki se je zgodila 11. in 12. maja 2024.

Novembra 2025 bo nebo nad Veliko Britanijo osvetlila »Bobrova luna«, ki bo druga od treh zaporednih, izjemno svetlih polnih lun. Opazovalci neba bodo lahko uživali v tem nebesnem spektaklu, ki bo viden s prostim očesom.

Zemljo je zajela planetarna magnetna nevihta, pri čemer so posamezni izbruhi dosegli raven G3 (močna). To so sporočili strokovnjaki Laboratorija za solarno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti. Vzrok za nevihto je oblak sončne plazme.